 |
Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici
Forum študentov Evropske pravne fakultete v Novi GOrici
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
aik
Pridružen/-a: 10.02. 2009, 16:46
Prispevkov: 9
|
 Objavljeno: 07 Dec 2010 13:24 Naslov sporočila: |
 |
|
Hvala za informacije. Možno je tudi to.
_________________
Lep pozdrav |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ewee
Pridružen/-a: 24.09. 2009, 09:00
Prispevkov: 7
|
| Objavljeno: 07 Dec 2010 15:16 Naslov sporočila: |
|
|
Jst sem lansko leto pri prof. Dujiću pisala Javno upravo na prvem roku, vprašanja so res da bila precej splošna, vendar je zelo natančen in ima visok kriterij ocenjevanja. Nam je pomagalo to, da smo tisti, ki smo naredili in predstavili seminarsko, imeli bonus točke ter tako dobili lepe ocene. Upam, da bo tudi letos pri MJU dal splošna vprašanja. Vprašanja, ki jih je objavil na VISu, se nanašajo v veliki večini na lansko snov, ki je letos ni delal. Tako da upam, da bo v izpit dal vprašanja iz letošnjih slajdov.  Ali je mogoče že kdo odgovoril na vprašanja? Če je, bi ga prosila, če mi jih lahko pošlje.
Pa še ena napotek za tiste, ki prvič delate izpit pri prof. Dujiću. V odgovore pišite točno tisto, kar vas sprašuje. Ne mu pisat vsega, kar se spomnite na tisto temu, ki je zajeta v vprašanju, ker je na to zeloooo alergičen in znižuje ocene, če nakladaš use po vrsti. Samo tisto, kar sprašuje, in nič več!!!  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
šema
Pridružen/-a: 03.12. 2010, 13:44
Prispevkov: 19
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 07 Dec 2010 16:06 Naslov sporočila: moj predlog za prvo vprašanje |
|
|
1. Navedi tendence v razvoju države oziroma uprave in podrobneje pojasni tendenco zmanjševanja vloge prisile ter razvija servisne funkcije države ? Na katerem področju se danes najbolj očitno odraža servisna funkcija države ?
Država se skozi godobino vse bolj demokratizria, postaja organizacija, s katero v lasnem interesu upravljajo državljani. Vzpostavlja institucije in mehanizme, ki omogočajo odločanje državljanov o javnih zadevah. Z demokratizacijo se zmanjšuje potreba po uporabi sredstev fizične prisile. Država do daržavljanov še vedno nastopa avtoritativno, vendar je mnogo bolj pomembna njena servisna vloga (zagotavljanje posameznih javnih dobrin in profesionalnih storitev državljanom ter pospešuje družbeni razvoj) . Servisna funkcija države se je pričela najbolj intenzivno razvijati sredi 19. stoletja. Cilj upravnega delovanja danes ni le regulatorna ampak predvsem njena servisna in razvojna funkcija. Vloga uprave se je spreminjala skupaj s teorijo države, ki je od strogega čuvaja vse bolj postajala tudi servis za državljane. Servisna funkcija pomeni predvsem zagotavljanje javnih dobrin, ki jih ni mogoče zagotoviti preko mehanizma tržne menjave, ker je njeno zagotavljanje pretežko, predrago, jo je državljanom potrebno vsiliti (npr. cepljenje) ali pa je njene uporabnike težko ali nemogoče natančno definirati (ceste, razsvetljava), so pa v nujno potrebne za delovanje družbe. Država predhodno regulatorno določi kaj je javna dobrina. Oblikovan je poseben pravni režim javnih služb.
NE ZNAM PA ODGOVORIT NA VPRAŠANJE NA KATEREM PODROČJU SE DANES NAJBOLJ OČITNO ODRAŽA SERVISNA FUNKCIJA DRŽAVE.
LP
_________________
Je kar je... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
šema
Pridružen/-a: 03.12. 2010, 13:44
Prispevkov: 19
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 08 Dec 2010 10:53 Naslov sporočila: |
|
|
DODAJAM ŠE NEKAJ PREDLOGOV ODGOVOROV, KI JIH V DOKUMENU NI.
UPAM, DA JE VSAJ KAJ PRAVILNO IN UPORABNO
5. Pojasni pojem »upravno-politični proces« in pojasni, na katerem nivoju tega procesa deluje uprava ? Zakaj ? Kakšna je bistvena razlika med institucionalno in instrumentalno ravnijo upravno-političnega procesa ?
Razmerje med politiko in JU je ena najpogostejših tem, ki se je lotevajo zlasti upravne vede in politologija. Tema ni zanimiva le za politiko, JU, državno upravo, ampak tudi za zasebni sektor, ki tudi deluje v političnem okolju.
Državna uprava nima pomembne vloge le zaradi svoje številčnosti, ampak zaradi dejavnosti, ki jo izvaja, saj izvršuje politiko in v določenem pogledu usmerja družbeni razvoj in to ji daje veliko moč.
Čeprav sta upravljanje in politika tesno povezana, ju ločimo v dva procesa: upravni proces in politični proces.
S političnim procesom se politična moč pridobiva, ohranja in uporablja za uveljavljanje prav določenih interesov (odločanje o ciljih). Z upravnim procesom pa naj bi prišli do objektivne ocene stanja na določenem področju, do predlogov ukrepov za izboljšanje stanja in do izvajanja vseh tistih upravnih opravil, ki so potrebne za doseganje ciljev politike in uprave.
Uprava deluje na instrumentalni ravni, saj sama nima svojih ciljev in jih tudi ne oblikuje. Uprava izvaja politiko, je pa ne oblikuje. V določenem delu uprava s svojim imputom o okolju nudi podporo pri oblikovanju odločitev. V tem je tudi bistvena razlika med institucionalno tj. politično in instrumentalno tj. upravno ravnjo upravnega procesa.
7. Kako delimo načela v pravu ? Kateri sta dve najpomembnejši funkciji načel v pravu ? Navedi nekaj načel upravnega prava, ki veljajo v evropskem upravnem prostoru (»European Administrative Space«) ?
Načela delovanja sodobne javne uprave se delijo na:
1 klasična (pravno-politična) načela
- načelo zakonitosti
- načelo pravne varnosti in predvidljivosti, prepoved arbitrarnosti, enakopravno obravnavanje pravnih subjektov ,
- načelo strokovnosti in strokovne samostojnosti,
- načelo politične nevtralnosti IN
2. Načela »novega javnega managementa«
- usmerjenost k uporabniku,
- odprtost in preglednost,
- kakovost,
- učinkovitost.
evropska načela za javno upravo:
(i) zanesljivost in predvidljivost (pravna varnost), ki
temeljita na zakonitosti in nepristranskosti,
(ii) odprtost in transparentnost (dovoljeni izjemi
sta nacionalna varnost in varstvo osebnih podatkov),
(iii) odgovornost ter
(iv) učinkovitost (gospodarnost pri uporabi javnih virov) in uspešnost (doseganje ciljev javnih politik,
primarno določenih v zakonodaji).
26. Kaj se je zgodilo s sistemom določanja makro-organizacije državne uprave v letu 2002 v Sloveniji ? Do kakšne bistvene spremembe je prišlo glede določanja organizacije organov v sestavi ministrstev ? Kaj menite o tej spremembi ? Argumentirajte ?
Z reformo in sprejemom Uredbe o organih v sestavi je prišlo do spremembe v sistemu določanja makro-organizacije državne uprave. Pred to spremembo je morala vlada za vsako spremembo v resorjih po soglasje v državni zbor. S to spremembo ji je bila dejansko zagotovljena neodvisnost, saj lahko svoje delo organizira sama. Zakon po novem določa le ministrstva in v kratkem opiše njihove naloge oz. njihovo funkcijo, ostalo pa lahko določa vlada sama. Sama torej lahko spreminja svojo organizacijsko strukturo. Ta ureditev je bolj skladna z načelom delitve oblasti, saj za svoje delovanje v organizacijskem smislu ne potrebuje več soglasja DZ.
29. Pojasni pojme državna in »nedržavna« uprava, »neposredna in posredna« uprava, ter »avtoritativna in ne-avtoritativna« uprava ? Ali je uprava danes pretežno mehanizem za izvajanje oblasti ali kaj drugega ? Če je odgovor »nekaj drugega«, pojasni kaj ?
Državna – izvajanje nalog s strani državne uprave.
Nedržavna – uprava kjer so paradržavni subjekti – izvršujejo javna pooblastila, nimajo pa statusa državnega organa
Neposredna – državna uprava.
Posredna – nedržavna uprava, specializirane upravne naloge.
Avtoritativna – ius imperium (npr. inšpekcija), glede na vsebino nalog.
Neavtoritativna – svetovalne, pospeševalne naloge (zagotovi izvajanje koncesijske dejavnosti), pomeni vključevanje nedržavnih subjektov v upravljanje države.
Uprava je danes pretežno mehanizem za zagotavljanje dobrin in storitev v javnem interesu ter pospeševanje družbenega razvoja.
30. Kakšen je postopek imenovanja in razreševanja ministrov v novem slovenskem pravnem sistemu ? Kaj bi lahko navedli kot kritiko takšnega sistema ? Ali je možen »impeachement« zoper posameznega ministra, in če da, pojasni ta pojem in postopek »impeachementa«.
Po izvolitvi predsednika vlade le-ta državnemu zboru predlaga imenovanje (in razrešitev) ministrov. Državni zbor oziroma pristojni odbor opravi zaslišanje ministra in glasuje o njegovi podpori. Ob oblikovanju vlade se glasuje o celotni ministrski ekipi, v posebnih primerih pa se v DZ glasuje tudi o imenovanju posameznih ministrov.
(119. člen URS) – ''Predsednika vlade ali ministre lahko državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ustavno sodišče obravnava obtožbo na način, kakor je določen v 109. členu.'' - ne gre za ugotavljanje politične, ampak pravne odgovornosti, zaradi nezakonitega oz. neustavnega ravnanja. V bistvu gre za pravi sodni postopek – postopek se odvija pred Ustavnim sodiščem, ki odloča z 2/3 večino. Sankcija je razrešitev.
33. Razloži pojem »spontanega« izdajanja pravilnikov ministrov ter »nespontanega« izdajanja pravilnikov nosilcev javnih pooblastil ? Zakaj nosilci javnih pooblastil morajo imeti ustrezno »izvršilno klavzulo« za izdajo podzakonskega predpisa ?
Pravilnik sprejme minister in ureja izvedbo zakona. Poznamo dve vrsti pravilnikov (imata isto težo):
• interpretacijski, ki ima izvršilno klavzulo in ga minister mora izdati na podlagi uredbe.
• spontani, ki ga minister lahko izda, če oceni, da je potrebno zaradi izvrševanja zakonov ali uredb. Izdan brez izvršilne klavzule.
49. Pojasni razmerje med pojmom »javna služba« in »naravno« oziroma »grajeno javno dobro« ?
Ločimo dve temeljni kategoriji javnega dobra:
1.) naravno javno dobro – ustvari narava; nastane neodvisno od človekovega ravnanja, obstaja samo po sebi;npr. reke (vodno telo (voda ni stvar!) in korito do mejne točke (do tam, do koder sega voda)), jezera, morje (niso pa naravno javno dobro podzemne vode, ker jim manjka zagotovitev splošne dostopnosti k stvari);
2.) grajeno javno dobro – tudi poimenovanje umetno javno dobro - ustvari človek, nastane kot rezultat človekovega dela; npr. avtocesta, Gruberjev kanal, Koseški bajer, zabetonirana obala ob morju; običajno velja plačljivost in splošna dostopnost; npr. avtocesta je grajeno javno dobro z dostopom pod enakimi pogoji, kar pa tu pomeni, da vsi plačamo.
Razlika je v nastanku, glede pravnega režima pa razlike ni! V obeh primerih gre za javnopravni režim, ki velja na neki stvari in katerega bistvo je, da omogoča prosto dostopnost vsakomur, pod enakimi pogoji, zato, da lahko to stvar vsi splošno rabimo.
Javno dobro lahko obstoji samo na stvari. Težava se pojavi pri vodi, ki ni stvar (zato na vodnem telesu ni lastninske pravice, dokler ni npr. v steklenici (takrat postane stvar), vendar je zakonodajalec vode kljub temu uvrstil med javno dobro.
Gozdovi sicer niso naravno javno dobro, imajo pa element naravnega javnega dobra, saj se lahko v njih vsi sprehajamo in nabiramo plodove, ne glede na to, kdo je lastnik.
Zakon določa, da je na naravnem javnem dobru mogoče pridobiti samo pravico posebne rabe.
Obstaja sistemska ureditev naravnega javnega dobra – Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) v 16. členu določa pravila, ki naj bi veljala za vsa naravna javna dobra. Za grajeno javno dobro pa ni take enotne ureditve (urejeno je v zakonih po posameznih področjih). Tudi naravno javno dobro je urejeno po posameznih zakonih (npr. Zakon o vodah (ZV-1), ki je kasnejši in specialnejši zakon od ZVO-1, zato veljajo njegove določbe, če urejajo kaj drugače kot ZVO-1).
58. Kaj pomeni izraz »ex-ante« odpravljanje administrativnih ovir oz. »anti-birokratski filter« ? Kaj vsebuje ta pristop k odpravljanju administrativnih ovir v slovenski upravi ? Kakšna je oblika »ex-post« odpravljanja administrativnih ovir ? Pojasni !
V Sloveniji smo se poenostavljanja postopkov lotili na sistematičen način, ki lahko predstavlja dobro evropsko prakso. Vzpostavili smo antibirokratski filter – posebna ekipa na ministrstvu za javno upravo v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami in drugimi predstavniki gospodarstva pregleda vsak predpis pred obravnavo na vladi in ga očisti birokratskih ovir. Kadar ministrstva vztrajajo pri rešitvah, ki jih ocenimo kot nepotrebno birokracijo, je moja naloga na seji vlade, da na to opozorim in dosežem, da se birokratske ovire črtajo. Poleg preventivnega delovanja pa od državljanov, podjetij in njihovih reprezentativnih zbornic, pa tudi od managerjev in drugih zaposlenih v javni upravi na poseben spletni naslov zbiramo koristne in inovativne predloge za poenostavitve in izboljšave predpisov. Na tej podlagi vlada vsako leto sprejme program odpravljanja administrativnih ovir s konkretnimi ukrepi, nosilci in roki. V tem kontekstu smo ukinili avtomobilske nalepke, ki so jezile državljane, uvedli »one-stop shops«, kjer lahko mala podjetja v dveh urah zastonj opravijo registracijo in uredijo vse potrebno za začetek dejavnosti, ukinili vrsto nepotrebnih postopkov in obrazcev, z letom 2008 odpravljamo napoved dohodnine itd. Veliko procesno revolucijo je povzročila tudi uvedba načela, da noben upravni organ od uporabnika ne sme zahtevati potrdil ali drugih dokumentov o podatkih, ki se že nahajajo v uradnih evidencah. Sledimo načelu, naj se od institucije do institucije sprehajajo podatki, ne pa državljani. Dobro urejene podatkovne baze omogočajo enostavno in hitro poslovanje tako javni upravi kot uporabnikom njenih storitev. (iz govora objavljenega na www.mju.gov.si)
60. Pojasni bistvo CAF modela ugotavljanja kakovosti v javni upravi ? V čem je bistvena razlika med tem modelom in ISO standardi ? Katere so prednosti uvajanja CAF modela v institucije javne uprave ?
http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/doc/KOVACPolitol2003.doc
_________________
Je kar je... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
majaporocnik
Pridružen/-a: 23.11. 2010, 10:27
Prispevkov: 7
|
| Objavljeno: 16 Dec 2010 08:02 Naslov sporočila: |
|
|
Skupina A je imela na izpitu:
- CAF model? V čem je razlika med ISO standardom in CAF modelom?
- Pojasni polžaj vlade v parlamentarnem sistemu v primerjavi s predsedniškim sistemom? Kje je bolj izrazita uveljavitev načela delitve oblasti? Zakaj?
- Trije glavni modeli teritorialne ureditve? Kaj je razlog za upravno teritorilizacijo? Kakšen model je v SLO? Pojasni njegove glavne značilnosti in slabosti?
- Katera 2 temeljna modela zbornic poznamo v Evropi? Kaj je bistvo zasebnopravnega modela? Navedi najpomembnejšo splošno in nekaj ožjih poklicnih zbornic?
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ewee
Pridružen/-a: 24.09. 2009, 09:00
Prispevkov: 7
|
| Objavljeno: 16 Dec 2010 09:51 Naslov sporočila: |
|
|
Skupina B je imela na izpitu naslednja vprašanja:
1. Navedi tendence v razvoju države oziroma uprave in podrobneje pojasni tendenco zmanjševanja vloge prisile ter razvija servisne funkcije države ? Na katerem področju se danes najbolj očitno odraža servisna funkcija države ?
2. Naštej vsaj tri glavne institute (mehanizme) za kontrolo parlamenta nad izvršilno oziroma upravno vejo državne oblasti ? Podrobneje razloži institut »nezaupnice vladi« ? Kaj pomeni »konstruktivna nezaupnica« vladi ?
3. Navedite način in obseg nadzora ministrstev nad organi lokalne samouprave in nad izvajalci javnih pooblastil ? Kdaj pride v poštev nadzor zakonitosti, kdaj pa nadzor nad smotrnosti in strokovnosti ?
4. Pojasni pojem »lastne« (izvirne) in »prenesene« (delegirane) pristojnosti lokalne samouprave ? Kakšen je obseg in vsebina nadzora države nad organi lokalne samouprave v primeru izvajanja enih in drugih pristojnosti organov lokalne samouprave ?
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
